INFOMPOST

Pridelava semen bazilike spada med enostavne oblike semenarjenja. Bazilika je enoletnica, samoprašnica in se ne križa z nobeno drugo vrsto zelenjavnih rastlin. Različne sorte bazilike se križajo med sabo. V primeru pridelave semen zato sadimo zgolj eno vrsto, če želimo ohraniti aromo in okus. 

Vzgoja bazilike je enostavna, lahko jo vzgajamo tudi v loncu znotraj stanovanja. Pri tem je potrebna le dovolj velika količina svetlobe in vsaj sobna temperatura. Na prostem ali v rastlinjaku še posebej dobro uspeva ob paradižniku. Spada med medovite rastline, zato privablja čebele. Njena aroma odganja tudi nadležne muhe. 

Semena bazilike so v nezreli fazi zelenkaste barve, v zreli pa črne. Ko semena dozorijo, cvetni kobuli in steblo bazilike porjavijo. 

Suhe cvetne kobule porežemo v posodo. Kobule s prsti postrgamo in se tako najprej znebimo stebel. 

Cvetne kobule nato podrgnemo med dlanmi, da se kobuli odprejo in se sprostijo semena. Nato semena ločimo do plevi s sejanjem skozi fino sito ali s cedilom. Plevi, ki še ostanejo, spihamo.

Semena shranimo v stekleno posodo, ki jo hranimo v temnem, hladnem in suhem prostoru. 

Pridelava semen peteršilja spada med enostavnejše oblike semenarjenja, kljub temu da potrebujemo dve rastni sezoni. Rastlina peteršilja je dvoletnica, ki v prvem letu vzgoji užitne liste, v drugem pa cvetove, iz katerih se razvijejo semena. Peteršilj je tujeprašnica, vendar se ne križa z nobeno drugo vrsto zelenjavnih ratslin. Se pa različne sorte peteršilja kriajo med sabo, zato se za vzgojo semen sadi samo ena sorta. 

Semena peteršilja posadimo na prostem spomladi, po koncu zmrzali. V prvi rastni sezoni zrastejo užitni listi, ki jih žanjemo do pozne jeseni. Za pridelavo semen korenine peteršilja pustimi na prosem čez zimo. Pri tem stebla skrajšamo malo nad korenino (okoli 3 cm). Mraz in snežna odeja rastlinam ne škodita. V drugi rastni sezoni iz korenine peteršilja zraste razvejana rastlina, visoka do 0,5 m. Na njej se razvijejo cvetni kobuli, iz njih pa semena. 

Cvetovi peteršilja so rumeno-zelene barve, oprašijo jih žuželke. 

Semena so sprva zelene barve, ko pa dozorijo se obarvajo rjavo.

 S čiščenjem semen nimamo nobenega dela, saj semena zrastejo gola, brez zaščite. Le ločiti jih je potrebno od stebla, kar je pri zrelih semenih zelo enostavno, ker že ob manjšem tresenju odpadejo iz rastline.

Semena spravimo v stekleno posodo in jo hranimo v temnem, suhem in hladnem prostoru. 

Pridelovanje semen kodrolistnega ohrovta spada med zahtevnejše oblike semenarjenja. Rastlina kodrolistnega ohrovta je dvoletnica, ki v prvem letu vzgoji užitne liste, naslednjo rastno sezono pa cvetove v katerih se tvorijo semena.

Semena kodrolistenga ohrovta posadimo na prostem po zmrzali. Ko zrastejo manjše sadike, jih presadimo od 20 do 30 cm narazen, ker so rastline široke in imajo močne korenine. V prvi rastni sezoni zrastejo listi, ki jih nabiramo za prehrano do pozne jeseni. Odlični so za juhe, smoothije in čips.

Za pridelavo semen rastline ohrovta pustimo na prostem čez zimo. Mraz in daljša snežna odeja rastlinam ne škodita. Naslednjo pomlad se steblo rastline močno razveja tudi do 2 m visok, zato rastlina nujno potrebuje oporo (privežemo jo ob palico). Razvejana stebla zacvetijo rumeno. Rastlino kodrolistnega ohrovta oprašujejo žuželke. 

Iz oprašenih cvetov se poleti razvijejo dolgi in ozki stroki, v katerih zrastejo majhna okrogla semena. 

Semena so zrela, ko so stroki rjave barve in začnejo pokati (običajno avgusta). Semena so temno rjave barve.  

Semena pridobimo tako, da stroke poberemo v posodo in po njih podrsamo z nogami, kar omogoča sprostitev semen iz strokov. Semena od nečistoč najlažje ločimo s sejanjem skozi sito ustrezne velikosti, lahko tudi s kuhinjskim cedilom. 

Očiščena in suha semena shranimo v stekleno posodo, ki jo hranimo v suhem, temnem in hladnem prostoru. Tako spravljena semena so lahko kaljiva do pet let. 

Pri pridelavi semen je pomembno, da v isti rastni sezoni ne pridelujemo semena ostalih kapusnic (brstični ohrovt, zelje, itd.), saj se križajo. Če pa že, vsaj 1 km narazen. 

Pridelovanje semen solate spada med najlažjo kategorijo semenarjenja. Za vzgojo pridelkov solate je potrebno od 45 do 60 dni, za vzgojo "odrasle solate, ki bo proizvedla semena pa od 100 do 120 dni. 

Posamezne solate, ki jih pustimo za seme, morajo biti narazen približno 30 cm, kar zagotavlja dobro prezračevanje in zmanjšuje možnost glivičnih obolenj, h čemur je solata nagnjena. Rastline solate lahko zrastejo tudi do 1,5 m visoko, zato potrebujejo ustrezno podporo (palice, itd.). Spodnji listi se običajno poškodujejo in propadajo, zato le-te redno odstranjujemo, da preprečimo razvoj morebitnih bolezni, a previdno, da ne poškodujemo stebla. 

Solata ima popolne cvetove, ki vsebujejo tako moške in ženske dele, zato z opraševanjem ni večjih skrbi - solata se oplodi kar sama. V primeru, da želimo vzgojiti semena različnih sort solate, naj si bodo te med sabo vsaj 10 m narazen, ker lahko čebele pri opraševanju povzročijo prehod med sortami (križanje). 

Tako kot regratove lučke, dozorjena semena razvijejo "padala". Semena bodo dozorela v obdobju od 12 do 24 dni po cvetenju. Semena solate poberemo v suhem vremenu. Za maksimalni izkoristek nežno upognem cvetove in jih rahlo potresemo v večjo posodo. V tem primeru zrela semena odpadejo zlahka, nezrela pa ostanejo na rastlini. Postopek ponavljamo vsak dan, ko vreme to dopušča, dokler nimamo semen dovolj. 

Semena v posodi ročno premešamo, da odstranimo plevi, ki jih enostavno odpihnemo stran. 

Alternativno lahko dozorele cvetove porežemo in jih sušimo še par tednov v škatli, še posebej če napovedujejo daljše deževno obdobje ravno v času pobiranja. Suhe cvetove damo v vrečko in cvetove podrgnemo. Nato vsebino iz vrečke pretresemo skozi fino sito, da odstranimo plevi.

Semena spravimo v zaprt stekleni kozarec, ki ga hranimo v suhem, temnem in hladnem prostoru. Tako spravljena semena so uporabna za sajenje vsaj 3 leta. 

Pridelava semen pora spada med zahtevnejše oblike semenarjenja, saj potrebujemo dve rastni sezoni. Rastlina pora je dvoletnica, ki v prvem letu vzgoji užitne liste v drugem letu pa cvetove, v katerih se bodo s pomočjo opraševalcev tvorila semena. Čebula si pravzaprav s porom deli mnoge značilnosti, z glavno razliko, da so listi čebule votle cevi, pri poru pa ravni trakovi. 

Da dozorijo semena pora po navadi traja veliko dlje časa, kot za semena čebule. Pri hrambi semen odstranimo vse nečistoče in plevi, da se bolje obdržijo. Večina zrelih semen pade iz suhega cveta dokaj preprosto, s previdnim tresenjem. Preostanek lahko odstranimo z drgnjenjem cvetu med dlanmi ali skozi sito, skozi katero gre seme lahko skozi. Najboljši način za čiščenje semena je s sejanjem ali rahlim pihanjem. 

Če imamo slive na vrtu, je domači slivov džem super izbira za ozimnico. Izdelava slivovega džema je pri nas že tradicija. Kadar slive obrodijo, si vedno naredimo zalogo za zimo. To vedno delamo pri stari mami, kar pozna recept, hkrati pa ima štedilnik na ogenj, ki je za kuhanje džema ali marmelade še posebej dobrodošel. Sledeči recept za slivov džem velja za približno 6 kg sliv.