 |
| Slika: Kroženje hranil in vode na kraškem površju |
Ali ste že kdaj sedeli na vrtu, naslonjeni na drevo in opazovali
kaj se v njem dogaja? Če še niste, poskusite kdaj, morda boste
presenečeni, kako zanimivo je lahko. Za začetek se naučimo ali ponovimo
nekaj pojmov (PROIZVAJALCI, PORABNIKI, RAZKROJEVALCI, FOTOSINTEZA,
NUTRIENTI, VODONOSNIK), ki pravzaprav omogočajo, da sploh živimo. Vsi so
si med seboj tesno povezani in so za lažjo predstavo označeni na
zgornji risbi, ki prikazuje kako bi izgledal vrt na kraškem polju, če
bi ga prerezali v profil. Rastline (zelenjava, sadno drevje, travniške
cvetlice, itd.) spadajo med PROIZVAJALCE in omogočajo življenje vseh
ostalih bitij, saj so ti (proizvajalci, razkrojevalci)
posredno ali ne posredno vezani na rastlinsko hrano. Nasprotno pa si
večina rastlin sama pripravlja
hrano s pomočjo sončne svetlobe. Poleg sončne svetlobe pri tem sodelujeta še
voda, ki jo rastline črpajo iz tal preko korenin in ogljikov dioksid, ki
ga pridobijo iz zraka. Temu procesu drugače pravimo tudi FOTOSINTEZA. Tako se v
rastlinah kopiči organska snov, hkrati pa rastline proizvedejo še
kisik, da lahko dihamo. Rastlina iz tal preko korenin s pomočjo talnih organizmov in vode
vase posrka tudi številne druge pomembne snovi za naše življenje, ki jih
imenujemo NUTRIENTI (ali hranila). Te živi organizmi uporabljamo za gradnjo in
popravljanje tkiv, uravnavanje procesov in energijo v svojih telesih.
Nutrient je npr. kalcij, ki je potreben za zdrave kosti in zobe, normalno strjevanje krvi in delovanje živčnega sistema.
Proizvajalci nadalje predstavljajo hrano porabnikom in razkrojevalcem. PORABNIKI so različni in se delijo
na tiste, ki jedo samo rastline in na tiste, ki jedo rastline in meso.
Skratka, med njih spadamo ljudje in naše živali, ki jih imamo za hišne
ljubljenčke ali pa jih vzgajamo kot živino, ki na koncu pristane na
naših krožnikih. Kaj pa se zgodi, ko vsa omenjena živa bitja umrejo?
Npr., če pokosimo travnik na vrtu in travo odvržemo na kompost, ali pa
morda zakoljemo kokoš in ostanke tudi odvržemo tja? Tu pridejo na vrsto
RAZKROJEVALCI, ki razgrajujejo mrtve, propadajoče organizme (rastline, živali in ljudi). Med razkrojevalce spadajo mikroorganizmi (bakterije, glive..), ki so tako majhni, da jih s prostim očesom ne vidimo, jih je pa v tleh, vodi in zraku nešteto. Poleg mikroorganizmov med razkrojevalce štejemo lahko še deževnike in nekatere insekte (muhe, ose, stonoge..), ki prebivajo tudi v vašem vrtu, še posebej
če vsebuje veliko domorodnih vrst rastlin. Z razgradnjo pa razkrojevalci omogočijo, da se nutrienti, ki so se vgradili v bitja, ko so bila ta še živa, vrnejo nazaj v tla, od koder jih nato rastline ponovno preko korenin z vodo posrkajo vase in nadaljujejo proces, ki mu pravimo tudi kroženje nutrientov. Razkrojevalci tako predstavljajo zaključek pomembnega kroga hranil. Pravijo, da če jih ne bi bilo, bi površino Zemlje že v enem mesecu prekrivala 4 meterska plast mrtvih muh! Do sedaj smo spoznali ali ponovili enega izmed najpomembnejših krožnih procesov v naravi - KROŽENJE HRANIL. Na kratko pa naj omenim še drugega - KROŽENJE VODE. Podzemlje kraškega polja gradijo karbonatne kamnine in sicer apnenci, ki so dobro prepustni in imajo veliko sposobnost prevajanja vode ter dolomiti, ki so nekoliko manj prepustni in slabše prevajajo vodo (slednji so tudi krivci, da se po polju voda pretaka površinsko). V omenjenih kamninah so se tekom milijonov let izdolble kraške jame, po katerih se pretaka velik del podzemne vode, ki predstavlja tudi vir pitne vode za naše območje. Takim skladom kamnin pravimo tudi VODONOSNIK. Voda v vodonosniku se nabira preko padavin, ki se skozi tla, razpoke in brezna infiltrirajo v podzemlje. Pri prehodu skozi tla se v pitno vodo spirajo tudi že omenjeni nutrienti in z njo potujejo daleč naprej po njeni začrtani poti, med drugim iz pip v naše kozarce preko umetno zgrajenih vodovodov. Sedaj mislim, da smo počasi že prispeli do glavnega nauka, ki pravi, da snovi v naravi krožijo. V naravi pravzaprav nobena snov ne izgine, ampak samo spreminja svoja stanja (trdno, tekoče, plinasto) in kroži naokoli. Tega dejstva pa se je še posebej potrebno zavedati v kmetijstvu. Velika večina izmed nas je kmetov, bodisi malih, za proizvodnjo hrane v lastnjem gospodinjstvu, nekaj pa jih je tudi poklicnih. In najbrž se vas že veliko zaveda, kakšne hudobije in neumnosti se danes odvijajo v kmetijstvu, in sicer z uporabo gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih kemičniih sredstev, imenovanih tudi pesticidi. Ključno je, da so njihove sestavine lahko zelo škodljive in ravno zaradi omenjenih krožnih in povezanih procesov prehajajo tako v našo prehrano, kakor tudi v pitno vodo.
Špela Bavec
