Semena so naša naravna in kulturna vrednota in pridelava ter shranjevanje semen naša
osnovna kulturna dejavnost. Semena so kulturna vrednota zato, ker so se prve kulture
oziroma skupnosti ljudi razvile s pojavom poljedeljstva, ko je človek razvil
sposobnost obdelovanja zemlje in pridelave ter ohranjanja lastnih semen. Pred
tem je bil človek nomad in se je preživljal zgolj z lovom in nabiralništvom. S poljedeljstvom pa je med drugim iz divjih trav vzgojil
različne sorte žit, kot so ječmen, oves in ajda, ki imajo še danes zelo
pomembno vlogo v prehrani človeka in so ena najstarejših kulturnih rastlin. Naravna vrednota pa so zato, ker so semena pravzaprav
darilo narave. Narava je semena s pomočjo raznolikih procesov in živih bitij
tekom evolucije učinkovito in vztrajno vsako leto obnavljala. Samo pomislimo na
pridne čebele, ki oprašujejo, sonce, ki omogoča fotosintezo, tla, ki gostijo rastline in jim dovajajo hranila in vodo ter ostale
sestavne dele in procese narave, ki nam omogčajo življenje. Slednje pa se skriva ravno v semenih.
Semena so izvor življenja. Še posebej pa semena vrtnih rastlin, ki predstavljajo osnovni
vir hrane za celotno človeštvo.
Pa
si poglejmo osnovno zgradbo, ki jo imajo praktično vsa semena vrtnih rastlin. Semena vrtnin so sestavljena iz kalčka, založnega tkiva in semenske lupine.
 |
| Prerez semena (Prirejeno po: http://www.bbc.co.uk/education/guides/z2xg87h/revision/5) |
KALČEK:
je zarodek rastline, ki požene korenine in poganjke, ko seme vzklije.
ZALOŽNO
TKIVO oziroma ENDOSPERM je zaloga hrane v semenu, ki jo potrebuje kalček, ko
začne kliti.
SEMENSKA
LUPINA je trda zunanja ovojnica, ki ščiti kalček. Čeprav je trda, lahko skoznjo
vseeno pronicata voda in zrak.
