Po dolgem času sedim za mizo in
se pripravljam na pisanje novih vrstic, da izpiham pajčevine, ki so se ta čas
nabirale na našem spletnem dnevniku. Iščem besede in način izražanja, ki bi čim
bolj jasno in učinkovito zaobjel informacije
in praktične izkušnje, ki sem jih osvojila med bivanjem na centru za ohranjanje biodiverzitete in semen
Bija Vidyapeeth v Indiji. Omenjeni center je ustanovila okoljska aktivistka
dr. Vandana Shiva (Slika 1), ki me navdihuje že od od leta 2010, ko sem jo prvič videla v
dokumentarnem filmu z naslovom DIRT. Vandana Shiva je začetnica gibanja svobode
semen, borka za človekove pravice na področju prehrambene varnosti, zagovornica
biodiverzitete in organskega kmetijstva ter ne nazadnje strastna ljubiteljica in zagovornica življenja samega, v kakršnikoli
obliki se že ta nahaja. Doktorirala je
iz nuklearne fizike, vendar se ni odločila za kariero v znanosti, ampak je raje
stopila na pot okoljskega aktivizma. Ključni trenutek, ki jo je usmeril na pot
gibanja svobode semen se je zgodil leta
1984, ko se je v Indiji zgodila ena najhujših industrijskih
nesreč na svetu (Bhopal disaster). V državi Madya Pradesh je decembra tega leta
iz tovarne pesticidov (Union Carbide) prišlo do izpustov plina, zaradi česar je
v trenutku umrlo 5000 ljudi, v večini preživelih pa pustilo nepovratne poškodbe
različnih telesnih organov. Še danes, po skoraj 30. letih, se tam zaradi nesaniranega,
zastrupljenega okolja še vedno rojevajo nezdravi otroci, rak in telesne hibe pa
so vsakdanjik skoraj vsakega posameznika. Po tej nesreči se je Vandana začela spraševati kaj tako hudi strupi počnejo
na področju kmetijstva. Hkrati se je njena sestra dr. Mira Shiva (Slika 1) ravno v tem času
šolala za zdravnico v bližnji bolnišnici in je v praksi imela veliko opravka z žrtvami nesreče.
 |
| Slika 1: V objemu Vandane Shive (levo) in Mire Shive, Vandanine sestre (desno) |
Že po nekaj
letih raziskovanja je Vandana dognala resnico zelene revolucije, ki je bila le
preusmeritev povojne kemične industrije (bojnih živčnih strupov in dušika) v
kmetijstvo. Insekticidno delovanje so namreč odkrili že pred vojno, saj so
živčne strupe predhodno testirali na insektih. Ko so po vojni pričeli z uvedbo
pesticidov in kemičnih gnojil v kmetijstvu, so ugotovili da naravne vrste
rastlin kemikalij ne prenašajo dobro. Posledično se je industrija preusmerila
še v manipulacijo semena, iz katerega bi zrasle rastline, ki bi kemikalije
boljše prenašale. Tako so si podjetja odprla dva trga, trg za kemikalije in trg
za semena in pričela se je utopija zelene revolucije, ki je sprva najmočneje
zaznamovala in posilila kmetijstvo Indije, zato tudi iz tam izhaja gibanje za svobodo semen. V iskanju rešitev je
Vandana leta 1987 vzpostavila organizacijo Navdanya (Slika 2), s katero bi okrepila
alternativni način pridelovanja hrane brez uporabe kemikalij – organsko
kmetijstvo – zato da bi ljudje imeli dostop do nestrupene hrane. Na severu
Indije (Dehradun, Doon Valley) si je izbrala opustošeno ozemlje, ki je bilo že
popolnoma izčrpano zaradi pretirane uporabe kemikalij. Želela je raziskati v
praksi, ali je možno uničeno površino ozdraviti in pustiti naravi , da se vrne
v prostor, ki v resnici pripada njej in ponovno nudi ljudem zdravo hrano in
okolje. S prijatelji in podporniki je pričela ozemlje obdelovati z različnimi
tehnikami organskega kmetijstva (kompostiranjem, kultiviranjem…). Že po treh
letih se je tlem povrnila plodna struktura, ki so omogočala rast vedno večji
biodiverziteti rastlin.
 |
| Slika 2: Tabla pred vstopom na organsko kmetijo (levo); Polja riža na organski kmetiji Bija Vidyapeeth (desno) |
Od vrat do vrat, iz vasi do vasi in kasneje od mesta do
mesta so zbirali domača prilagojena lokalna semena in jih posadili na ozemlju ter
začeli sami pridelovati semena ter hrano. Sprva zase, kasneje tudi za izmenjavo (semena) ter prodajo (hrana). Zaradi
vedno večje biodiverzitete rastlin in kultiviranja tal na naravni način so se
postopoma začele naseljevati različne živalske vrste- od mikroskopsko majhnih mikroorganizmov
do deževnikov, široke palete insektov, ptic , itd. S prizadevnostjo posameznikov in
ljubeznijo do narave ter spoštovanjem življenja vsakega bitja, je nekoč zastrupljeno
ozemlje danes prava tropska oaza. Na ozemlju so zgradili tudi semensko banko (Slika 3),
kjer ohranjajo in izmenjujejo pridelana semena. Člani organizacije sodelujejo predvsem s kmeti iz
različnih državav znotraj Indije in na ta način preusmerjajo kmetijstvo v pridelavo
hrane na lokalni ravni in brez uporabe kemikalij. Sodelujejo tudi z Butanom,
kjer je sama vlada ukazala, da mora kmetijstvo v Butanu v 10 letih postati 100%
organsko. Izven zahoda obstajajo drugačne realnosti , kjer je precej očitno,
da je del našega tehniziranega zahodnjaškega sveta ena velika iluzija, ki hoče
države vzhoda prikazati kakor nebogljene reveže, nas pa imeti pod nadzorom od
rojstva do smrti in nam sedaj še legalno ukazovati kaj, kdaj, kje in kako bomo sadili
in še huje, jedli. Ker me je izjemno zanimalo življensko delo Vandane Shive in njeno
gibanje za svobodo semen, sem se končno zorganizirala, za nekaj časa iz rok spustila svoje
življenje in se odpravila v Indijo. Na centru Bija Vidyapeeth
sem se udeležila tečaja Agroekologije-
Organskega kmetijstva od A do Ž, ki je trajal cel mesec september. Poleg mene
se je tečaja udeležilo še približno 40 ljudi (poleg organizatorjev, prostovoljcev in
zaposlenih) iz različnih držav (Indije, Evrope, Amerike, Japonske, Vietnama,
Kolumbije, Avstralije…) (Slika 4). Vsi so name pustili močan vtis in od vseh sem se nekaj
naučila.
 |
| Slika 3: Sortiranje semen z Bijo Devi (levo) in del Semenske banke (desno) |
Očitno je, da je proces globalizacije prodrl že na vsak še tako
oddaljeni del planeta in da se vsi soočamo z enakimi problemi in strahovi, kar
se tiče prehrambene varnosti in uničevanja narave. Brez izjeme. Tečaj je
bil razdeljen v štiri sklope (4 tedne), ki so bili sestavljeni iz številnih
predavanj različnih strokovnjakov ter praktičnih delavnic. V veliko čast mi je
bilo v živo poslušati predavanja dr. Vandane Shive, ki je bila z nami prve in
zadnje 3 dni. Vmes je skočila v Evropo, kjer se je ravno pričela nova diskusija
glede sprejetja nove uredbe o semenih. Kdor se spominja, je 6. maja Evropa komisija izdala predlog za
nov zakon o semenih, ki ga je pravzaprav poimenovala Nova uredba o rastlinskem razmnoževalnem
materialu, tako da večina ljudi niti ne ve da se gre o semenih.
Nova uredba o semenih sploh ni bila izdana in predlagana ne iz strani
ministrstva za kmetijstvo niti ne iz strani ministrstva za okolje ampak iz t.i.
Generalnega Direktorata za Zdravje in
Potrošnika (DG
SANCO (Directorate General for Health and Consumers). Kako ima ta
oddelek sploh pravico izdajati zakon o semenih? Z velikimi korporacijami kot so
Monsanto, Du Pont, Syngenta, Bayer in Dow Chemicals) gredo z roko v roki, saj
jim trenutna zakonodaja onemogoča prodor genetsko spremenjenih organizmov v
Evropo. Omenjeni direktorat se na vse pretege trudi, da bi nas zmedel in
prepričal, da semena, ki jih pridelujejo posamezniki na svojih vrtovih in "neidustrijski" kmetje, niso
varna.
Želijo nas prepričati, da če bodo semena pod nadzorom raznih državnih inštitucij, bo zvišana prehrambena varnost. Politika ustrahovanja je dosegla raven, ki naj bi me prepričala, da bom ogrozila svoje zdravje, če bom posadila seme paradižnika, ki ga je vzgojil moj sosed. Hkrati želijo da se borim, da bodo GSOji regulirani, namesto da se borim, da jih 100% bojkotiramo in umaknemo tako iz prodaje, kakor iz kmetijskih površin. Od vsakega malega kmeta, če ne vsakega posameznika zahtevajo, da bomo prišli v Bruselj prosit, če lahko posadimo krompir, ki smo si ga pridelali sami na svojem vrtu. Male kmetije želijo reorganizirati v Nišne trge, ki so popolnoma nerealni in neizvedljivi. Glavni namen novega evropskega zakona o semenih je ubiti alternativo, ki predstavlja pridelovanje semen ter hrane na lokalni ravni z uporabo naravnih metod pridelovanja, ki ne vključujejo kemičnih sredstev. Dovolj je tega. Če bo sprejet nov zakon o semenih, ne bomo imeli več pravice odločati sami, kaj bomo jedli in kaj bomo sadili. Vsak posameznik, ki verjame v alternativo se mora samoorganizirati in ugotoviti na kakšen način se lahko aktivira in pripomore k bojkotu novega zakona o semenih in razvoju alternativnih metod pridelovanja hrane brez uporabe kemikalij, ki nam bo omogočila zdrav način življenja. Ni važno kje, kdo, kaj, zakaj in kako. Spremembe so nujne na vseh ravneh. Da bodo državne institucije in Evropske institucije poskrbele za mojo prehrambeno varnost in ohranjanje narave ne verjamem več. Bolj verjamem v posameznike in male organizacije, ki se bodo združile skupaj in uprle nepravičnim zakonom in začele same graditi boljšo prihodnost. Par dni nazaj sem izvedela, da velike korporacije nameravajo tožiti Evropo, ker je umaknila uporabo pesticidov neonikotinoidov v kmetijstvu zarad izginotja čebel. Kakšne so to državne institucije, ki dopustijo, da imajo korporacije pravico oporekati njihovi zakonodaji? Hkrati sem dobila namig, da velike korporacije trenutno z uvedbo genetsko spremenjenih semen v naši bližini najbolj močno pritiskajo na Srbijo, ker ima zelo šibko ekonomijo in državno ureditev zaradi nedavne vojne. Kako jim bomo pomagali? S tem zaključujem in obljubim še veliko prispevkov, ki bodo zaobjeli različne vsebine, ki smo jih obdelali v sklopu delavnice in tudi kakšne slike v naši galeriji.
 |
| Slika 4: Udeleženci delavnice Agroekologije (levo); predavanje dr. Vandane Shive (desno) |
Želijo nas prepričati, da če bodo semena pod nadzorom raznih državnih inštitucij, bo zvišana prehrambena varnost. Politika ustrahovanja je dosegla raven, ki naj bi me prepričala, da bom ogrozila svoje zdravje, če bom posadila seme paradižnika, ki ga je vzgojil moj sosed. Hkrati želijo da se borim, da bodo GSOji regulirani, namesto da se borim, da jih 100% bojkotiramo in umaknemo tako iz prodaje, kakor iz kmetijskih površin. Od vsakega malega kmeta, če ne vsakega posameznika zahtevajo, da bomo prišli v Bruselj prosit, če lahko posadimo krompir, ki smo si ga pridelali sami na svojem vrtu. Male kmetije želijo reorganizirati v Nišne trge, ki so popolnoma nerealni in neizvedljivi. Glavni namen novega evropskega zakona o semenih je ubiti alternativo, ki predstavlja pridelovanje semen ter hrane na lokalni ravni z uporabo naravnih metod pridelovanja, ki ne vključujejo kemičnih sredstev. Dovolj je tega. Če bo sprejet nov zakon o semenih, ne bomo imeli več pravice odločati sami, kaj bomo jedli in kaj bomo sadili. Vsak posameznik, ki verjame v alternativo se mora samoorganizirati in ugotoviti na kakšen način se lahko aktivira in pripomore k bojkotu novega zakona o semenih in razvoju alternativnih metod pridelovanja hrane brez uporabe kemikalij, ki nam bo omogočila zdrav način življenja. Ni važno kje, kdo, kaj, zakaj in kako. Spremembe so nujne na vseh ravneh. Da bodo državne institucije in Evropske institucije poskrbele za mojo prehrambeno varnost in ohranjanje narave ne verjamem več. Bolj verjamem v posameznike in male organizacije, ki se bodo združile skupaj in uprle nepravičnim zakonom in začele same graditi boljšo prihodnost. Par dni nazaj sem izvedela, da velike korporacije nameravajo tožiti Evropo, ker je umaknila uporabo pesticidov neonikotinoidov v kmetijstvu zarad izginotja čebel. Kakšne so to državne institucije, ki dopustijo, da imajo korporacije pravico oporekati njihovi zakonodaji? Hkrati sem dobila namig, da velike korporacije trenutno z uvedbo genetsko spremenjenih semen v naši bližini najbolj močno pritiskajo na Srbijo, ker ima zelo šibko ekonomijo in državno ureditev zaradi nedavne vojne. Kako jim bomo pomagali? S tem zaključujem in obljubim še veliko prispevkov, ki bodo zaobjeli različne vsebine, ki smo jih obdelali v sklopu delavnice in tudi kakšne slike v naši galeriji.
ŠB, DRUŠTVO NATURA KULTURA
Uradni povzetek tečaja Agroekologija in Organsko kmetijstvo od A do Ž na povezavi: http://www.navdanya.org/news/377--a-z-of-organic-farming-and-agroecology-2013.
Uradni povzetek tečaja Agroekologija in Organsko kmetijstvo od A do Ž na povezavi: http://www.navdanya.org/news/377--a-z-of-organic-farming-and-agroecology-2013.
P.S. Letos sem kot riba na suhem in zaradi poznega povratka iz Indije nimam veliko časa za letošnjo aktivno gibanje za svobodo semen, a sem Vandani in zaposlenim obljubila, da bom pomagala promovirati in spodbujati druge, da naj se samoorganizirajo in kaj storijo za svobodo semen in za boj proti nepravičnim zakonom. Tudi sama se bom poskusila še kaj aktivirati, poleg pisanja prispevkov in obdelovanja svojega balkonskega in družinskega vrta ;D Video:
