En teden bivanja na
centru za ohranjanje biodiverzitete in semen je bil posvečen izobraževanju na
temo Živa tla (Living soil). Udeleženci smo svojo pozornost namenili spoznavanju
različnih organizmov, ki bivajo v t.i. talni prehranjevalni verigi (Soil food web) in razumevanju vloge le-teh v kmetijstvu. Ugotovili smo, da v primeru
odsotnosti teh organizmov, na naših vrtnih in kmetijskih pridelovalnih
površinah zelo težko gojimo zdrave rastline, ki imajo plodove obogatene s
hranili. Z organizmi talne prehranjevalne verige sta nas pobližje spoznala
Chris Kennedy in Marilyn McHugh (Slika 1), ki sta med drugim ustanovitelja projekta Hummingbird project. Oba, drugače mož in žena, sta strokovnjaka na tem
področju. Z Vandano Shivo in njenim centrom ju je povezala dr. Elaine Ingham,
ki je trenutno najboljša raziskovalka talne prehranjevalne verige in njene
vloge v kmetijstvu. Skupaj s študenti je že veliko raziskovala in tudi
dokazala, kako uporaba kemikalij v kmetijstvu (umetna gnojila in pesticidi)
močno uničujejo živali in rastline v tleh (talne ekosisteme):
Dr. Elaine Ingham - Soil Food Web from Permaculture Cooperative on Vimeo.
Posledično je zelenjava,
ki je pridelana s kemikalijami, osiromašena s hranili, namesto hranil pa
vključuje vedno več strupov. Zato smo tudi običajno po industrijsko pridelani zelenjavi
vedno bolj lačni. A da bi za začetek čim lažje razumeli vlogo organizmov talne
prehranjevalne verige, se moramo najprej ozreti v lastno telo. V primeru da
zbolimo, ker nas napadejo slabe bakterije, nam zdravnik predpiše antibiotike, ki
pa žal skupaj s slabimi bakterijami odplaknejo tudi koristne bakterije in
ostale mikrobe, ki vzdržujejo naš prebavni in imunski sistem. Vsak najbrž že
pozna pravilo, da se mora po antibiotikih v telo vnašati še minerale in mikrobe
(rehidracijske soli + probiotike), da se v telesu vzpostavi normalno
ravnotežje. Sedaj pa si predstavljate,
da bi vam zdravnik predpisal, da morate redno, 5x na leto, pojesti škatlo
antibiotikov, ker je to edina rešitev, da boste preživeli? Po podobnem receptu
danes v industrijskem kmetijstvu kmetom predpisujejo, da morajo pridelke
škropiti 5x na leto, ker je to edina rešitev, da bo pridelek zagotovljen in ne
bo lakote na svetu. In podobno kot antibiotiki pobijejo koristne mikrobe v
našem telesu, škropiva pobijejo mikrobe
v tleh. Nauk zgodbe, ki bi se ga moral držati vsak posameznik, se glasi: » Če
želite ohraniti zdravo telo, poskrbite da je okolje v katerem živite zdravo«. Na
žalost se tisti, ki uporabljajo kemikalije (pesticide in umetna gnojila) na
svojih vrtnih ali kmetijskih tleh, še vedno ne zavedajo, v kolikšni meri
škodujejo organizmom talne prehranjevalne verige. Poleg škodljivcev hkrati
pobijajo tudi koristne organizme, ki so že iz pradavnine odgovorni za
vzdrževanje zdravja rastlin, saj jim je to vlogo dodelila narava sama.
 |
| Slika 1: Chris and Marilyn, ustanovitelja projekta Hummingbird (levo); Desno: Deževnikov skupek, ki spada med najboljšo hrano vrtnih rastlin (desno) |
Naj
na kratko povzamem le delček čudovitega sveta talne prehranjevalne verige- svet
mikrobov, tistim pa ki jih tematika zanima, močno priporočam knjigo z naslovom
Teaming with microbes, ki je dostopna tudi v mestni knjižnici Ljubljana. V celotni prehranjevalni
verigi tal sodeluje precej pestra paleta živih organizmov. Organizmi
se po velikosti precej razlikujejo: od
manjših enostavnejših mikrobov (bakterije, alge, glive, protozoji), preko kompleksnejših
nematodov in mikro-artropodov, do organizmov, ki so vidni s prostim očesom
(deževniki, insekti, manjši vretenčarji in rastline). Njihova dejavnost, kot so
prehranjevanje, rast in gibanje, tlom kot ekosistemu prispeva čisto vodo, čisti
zrak, zdrave rastline in uravnotežen vodni tok. Mikrobi skupaj z deževniki
razkrajajo organske snovi (gnoj, rastlinske ostanke, itd…) in celo nekatere
strupene kemikalije ter s tem preprečujejo, da bi te prehajale naprej v vodo
kot onesnaževala. Pri razkrajanju pretvarjajo kompleksne oblike mineralov v
enostavne, ki jih v obliki raztopljenih hranil prevzemajo rastline preko
koreninskega sistema. Zadržujejo dušik in ostala hranila (npr. Ca, Mg, Zn..),
da se ne sperejo v podtalnico ob obilnih padavinah. Mikrobi skupaj z ostalimi
talnimi organizmi pospešujejo združevanje talnih delcev v skupke (Slika 1, desno).
Rahljajo tla in s tem oblikujejo poroznost tal, da se skozi njih nemoteno
izmenjujejo plini, pretaka voda in oblikujejo razvejani globoki rastlinski koreninski
sistemi. In nenazadnje, kar je zelo pomembno, predstavljajo naravno obrambo
pred škodljivimi vrstami, ki na vrtovih in kmetijskih površinah uničujejo
pridelke (Slika 2).
 |
| Slika 2: Primer mikrobne obrambe (levo)- gljiva, ki je ujela nematoda škodljive vrste (nematod se prehranjuje s koreninami rastlin) Vir slike: http://organicsoilsolutions.com/education-center/the-soil-food-web/; Če v tleh ni koristnih mikrobov, ne bo obrambe- primer na desni sliki- škodljivi nematod, ki vrta v korenino paradižnika:Vir slike: http://www.sciencedaily.com/releases/2004/06/040625083922.htm |
V
tleh se nevidno našim očem odvijajo zelo tesne povezave med rastlino in mikrobi
in ravno to sodelovanje omogoča rastlini, da proizvede zdrav plod visoko hranljive
kakovosti, ki konča na naših krožnikih, a samo pri tistih, ki uporabljajo
naravne metode pridelovanja hrane brez uporabe kemikalij. Koristni organizmi se
v tleh nahajajo zelo različno, glede na prostor in pogoje, ki so ustrezni za
njihovo rast. Pojavljajo se vsepovsod, kjer se nahaja organska snov. Delovanje
mikrobov pa je največje v območju okoli koreninskega sistema rastline-
rizosferi, ki v povprečju ne znaša več kot 2 mm. V rizosferi mikrobi tesno
sodelujejo s korenino rastline. V simbiotskem razmerju drug drugemu omogočajo
preživetje. Rastline preko korenine hranijo mikrobe s proteini, ogljikovimi
hidrati, in sladkorji. V zameno mikrobi hranila, ki so v tleh prisotni v
nedostopnih oblikah, pretvarjajo v dostopna in jih izločijo rastlini, ki jih
nato prevzame in raste ter jih hkrati koncentrira v plodovih, ki postanejo
hrana bodisi živalim, bodisi ljudem. In tako v resnici hranila pripotujejo v
našo telo; za seboj imajo zelo pestro zgodbo, v katero je vključenih ogromno
živih bitij in naravnih procesov. Torej dobro je vedeti, da če samo enkrat
uporabimo kemikalije, uničimo mikrobe v tleh, zato porušimo naravno simbiozo in
smo primorani rastlino hraniti sami. A naše vedenje, kdaj je rastlina lačna je
precej vprašljivo v primerjavi z mikrobi. Če pa jih imamo v vrtnih tleh v
izobilju, rastlina njim pošlje signal, da potrebuje hrano in mikrobi nemudoma
stopijo v akcijo. Nam je zgolj prepuščeno, da skrbimo za mikrobe, tako da vzpostavljamo
biološko ravnotežje v tleh. Mikrobi pa nam bodo v povračilo vzpostavili najbolj
ugodne razmere za rast vrtnih rastlin. Dokazano ustvarijo v tleh ugodno
strukturo, kjer se korenine lahko razvijejo v učinkoviti meri, čim dlje
v globino, kar pomeni tudi manj zalivanja. Mati narava je vse vrtne pripomočke
organizirala skozi proces evolucije in nam jih pripravila za uporabo, medtem ko
so proizvajalci kemikalij v zadnjih 100 letih začeli brenkati na strune, da
poznajo boljše rešitve. Kako pa pravzaprav skrbimo za mikrobe na pridelovalnih
tleh? S kompostiranjem. Naravni komposti so raj za naše mikrobe, hkrati pa
rehidracijske soli in probiotiki za naše talne površine. In ne nazadnje so pogoj
za uspešno rast pridelkov. O kompostih in njihovih receptih pa nekoliko več v kakšnem
izmed naslednjih prispevkov, saj smo jih na tečaju izdelali kar nekaj (Slika 3).
 |
| Slika 3: Raj za mikrobe- Aerobični kompost (levo); Anaerobični kompost (desno) |
Špela Bavec
P.S. V galeriji je že nekaj slikovnih utrinkov: UTRINKI IZ INDIJE
